VENSKA BOLEZEN

Simptomi in znaki kronične venske bolezni

Kronična venska bolezen se lahko kaže z različnimi simptomi in vidnimi spremembami, ki se običajno razvijajo postopoma.

Prvi znaki bolezni so pogosto blagi in jih mnogi pripisujejo utrujenosti, staranju ali dolgotrajnemu stoječemu oziroma sedečemu delu. Z napredovanjem bolezni postajajo težave vse izrazitejše, pojavijo se vidne spremembe na venah in koži, brez ustreznega zdravljenja pa lahko nastanejo tudi trajne spremembe kože ter venske razjede.

Značilno je, da se simptomi običajno stopnjujejo proti koncu dneva, po daljšem stanju ali sedenju ter v toplih mesecih. Olajšanje pogosto prinesejo hoja, gibanje in dvig nog nad nivo srca, saj se s tem zmanjša tlak v venah.

Kaj lahko občutite (simptomi) pri venski bolezni?

● občutek težkih in utrujenih nog

● bolečine, občutek napetosti ali utripanje v nogah

● nočni krči

● srbenje kože, zlasti nad vidnimi krčnimi žilami

● pekoč občutek

● občutek nemirnih nog

Kaj lahko opazite (znaki) pri venski bolezni?

● pajkaste oz. metličaste vene

● razširjene in zvijugane podkožne vene (krčne žile)

● otekanje nog

● rjavkaste spremembe na koži (hiperpigmentacije)

● vnetne spremembe na koži (pordelost)

● zadebelitev kože in podkožja (lipodermatoskleroza)

● venske razjede

Kdaj je priporočljiv pregled pri specialistu?

Če se simptomi in znaki ponavljajo, se stopnjujejo ali opazite vidne spremembe na venah oziroma koži, je priporočljiv ultrazvočni pregled venskega sistema. Zgodnje odkrivanje kronične venske bolezni omogoča učinkovitejše zdravljenje in zmanjša tveganje za njeno napredovanje.

Pajkaste oz. metličaste vene (telangiektazije) so drobne rdeče, modrikaste ali vijolične žilice, ki ležijo tik pod površino kože. Zelo pogoste so predvsem pri ženskah in se s starostjo pojavljajo vse pogosteje. Ocenjujejo, da jih ima vsaj polovica odraslih žensk in pomemben delež moških.

Mrežaste vene so nekoliko večje modrikaste podkožne vene, ki pogosto predstavljajo prehod med metličastimi venami in krčnimi žilami.

Čeprav so metličaste in mrežaste vene največkrat predvsem estetska težava, lahko pri nekaterih osebah predstavljajo tudi prvi znak kronične venske bolezni. Njihova prisotnost sama po sebi še ne pomeni, da bo bolezen napredovala ali da je zdravljenje vedno potrebno. Kadar pa jih spremljajo občutek težkih nog, bolečine, otekanje ali krčne žile, je priporočljiv ultrazvočni pregled venskega sistema.

Težave pri kronični venski bolezni so neposredna posledica povišanega tlaka v venah. Med dolgotrajnim stanjem ali sedenjem kri zaradi oslabljenega delovanja venskih zaklopk zastaja v venah nog, zato tlak v njih postopoma narašča. Posledično se pojavijo občutek težkih nog, utrujenost, bolečine in otekanje, ki so običajno najbolj izraziti proti koncu dneva.

Ob hoji se aktivira mišična črpalka, ki pomaga potiskati kri proti srcu in zmanjšuje zastajanje krvi v venah. Podoben učinek ima tudi dvig nog nad nivo srca, zato se simptomi pogosto ublažijo po počitku ali med spanjem.

Otekanje je ena najpogostejših posledic kronične venske bolezni in nastane zaradi dolgotrajno povišanega tlaka v venah. Ko tlak v drobnih krvnih žilah postane previsok, začne tekočina prehajati iz krvnega obtoka v okoliška tkiva, kjer se postopoma kopiči.

V zgodnjih stadijih bolezni se otekanje običajno pojavlja okoli gležnjev in proti koncu dneva, po nočnem počitku ali dvigu nog pa večinoma izzveni. Če bolezen napreduje, zastajanje tekočine postaja vse izrazitejše, v tkivih se razvije kronično vnetje, otekanje pa lahko postane trajno in manj odzivno na počitek.

Dolgotrajno povišan tlak v venah ne prizadene le ven, temveč tudi kožo in podkožno tkivo. Zaradi kroničnega zastajanja krvi začnejo rdeče krvne celice prehajati skozi steno drobnih krvnih žil v okoliška tkiva. Ob njihovem razpadu se sprošča železov pigment (hemosiderin), ki povzroči značilno rjavkasto obarvanost kože, najpogosteje v predelu gležnjev.

Hkrati dolgotrajno zastajanje krvi sproži kronično vnetje, ki postopoma spreminja zgradbo kože in podkožnega tkiva. Pojavijo se lahko srbečica, venski ekcem ter zadebelitev in otrdelost kože ter podkožja, imenovana lipodermatoskleroza.

Te spremembe predstavljajo napredovalo stopnjo kronične venske bolezni. Koža postane manj prožna, slabše prekrvljena in bolj dovzetna za poškodbe, zato se pomembno poveča tveganje za nastanek venske razjede.

Venska razjeda predstavlja najtežji zaplet kronične venske bolezni. Nastane kot posledica dolgotrajno povišanega tlaka v venah, kroničnega vnetja ter motene oskrbe kože s kisikom in hranili. Zaradi tega koža postopoma izgublja sposobnost celjenja, že manjša poškodba pa lahko povzroči nastanek dolgotrajne odprte rane.

Venske razjede se najpogosteje razvijejo na notranji strani spodnjega dela goleni, tik nad gležnjem. Brez zdravljenja se celijo počasi, pogosto se ponavljajo in lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja.

Uspešno zdravljenje ni usmerjeno le v celjenje razjede, temveč predvsem v odpravo vzroka bolezni – venskega refluksa oziroma nepravilnega pretoka krvi v venah. Kombinacija ustrezne kompresijske terapije in zdravljenja osnovne venske bolezni pomembno pospeši celjenje ter zmanjša tveganje za ponovni nastanek razjede.