VENSKA BOLEZEN

Kako nastane kronična venska bolezen?

Kronična venska bolezen je posledica nepravilnega delovanja venskih zaklopk in povratnega toka krvi v venah.

Venski sistem v nogah je zasnovan tako, da omogoča vračanje krvi proti srcu, čeprav mora pri tem premagovati silo težnosti. To omogoča usklajeno delovanje mišične črpalke mišic nog in venskih zaklopk. Ob hoji in gibanju krčenje mečnih mišic stiska vene ter potiska kri navzgor proti srcu, venske zaklopke pa delujejo kot enosmerni ventili in preprečujejo njen povratni tok.

Če venske zaklopke ne tesnijo več pravilno, začne kri v venah zastajati. Zaradi povišanega tlaka v venah se te postopoma razširijo, zato se zaklopke ne morejo več popolnoma zapreti. Tako nastane začaran krog, ki vodi v postopno napredovanje bolezni. Sprva se lahko pojavijo občutek težkih nog, bolečina, otekanje ali metličaste vene. Če bolezen napreduje, se lahko razvijejo krčne žile, ob dolgotrajno povišanem tlaku v venah pa se lahko razvijejo tudi kožne spremembe in venske razjede.

Sodobno zdravljenje ni usmerjeno le v odpravo vidnih krčnih žil, temveč predvsem v odpravo nepravilnega pretoka venske krvi, ki je glavni vzrok za nastanek in napredovanje bolezni.

Naloga ven na nogah je vračanje krvi proti srcu, čeprav mora kri pri tem premagovati silo težnosti. To omogoča usklajeno delovanje mišic, venskih zaklopk in dihanja.

Ob hoji ali drugem gibanju se mišice v nogah ritmično krčijo in sproščajo. Pri vsakem krčenju stisnejo vene ter potisnejo kri navzgor proti srcu. Ta mehanizem imenujemo mišična črpalka in predstavlja enega najpomembnejših načinov vračanja krvi iz nog.

Venske zaklopke delujejo kot enosmerni ventili. Odprejo se, ko kri teče proti srcu, in se zaprejo, da preprečijo njen povratni tok. Med vdihom se zaradi znižanja tlaka v prsnem košu dodatno olajša vračanje krvi proti srcu.

Kronična venska bolezen najpogosteje nastane v površinskem venskem sistemu, čeprav se večina krvi proti srcu vrača po globokih venah.

Venski sistem nog sestavljata površinski in globoki venski sistem, ki sta med seboj povezana s perforantnimi venami. Večina krvi iz nog (približno 90 %) se proti srcu vrača po globokem venskem sistemu, medtem ko po površinskih venah poteka približno 10 % venskega pretoka.

Kljub temu prav v površinskih venah, predvsem v veliki in mali safenski veni, najpogosteje pride do popuščanja venskih zaklopk in nastanka krčnih žil. Perforantne vene povezujejo oba sistema ter usmerjajo pretok krvi iz površinskih v globoke vene.

Če se venske zaklopke ne zapirajo več popolnoma, začne kri teči tudi nazaj proti stopalu. Ta pojav imenujemo venski refluks in predstavlja temeljni mehanizem razvoja kronične venske bolezni.

Povratni tok krvi povzroči zastajanje krvi ter povišan tlak v venah. Zaradi tega se vene postopoma razširijo, kar še poveča neučinkovitost venskih zaklopk in stopnjuje venski refluks. Tako nastane začaran krog, ki vodi v postopno napredovanje bolezni.

Dolgotrajno povišan tlak v venah povzroči prehajanje tekočine iz ven v okoliška tkiva, kar se sprva kaže z otekanjem. Sčasoma to sproži kronično vnetje ter postopne spremembe kože in podkožnega tkiva, v napredovalih stadijih bolezni pa lahko privede tudi do nastanka venskih razjed.

Kronična venska bolezen sama od sebe praviloma ne izzveni. Če vzrok težav ni odpravljen, dolgotrajno povišan tlak v venah postopoma povzroča vse hujše spremembe v venski steni ter okoliških tkivih, simptomi pa postajajo vse izrazitejši.

Zgodnje prepoznavanje bolezni omogoča pravočasno zdravljenje, še preden se razvijejo trajne spremembe kože in podkožnega tkiva. Sodobni minimalno invazivni kirurški posegi učinkovito odpravijo vzrok nepravilnega pretoka krvi, zmanjšajo tveganje za napredovanje bolezni ter pomagajo preprečiti razvoj njenih najtežjih zapletov.