LIPEDEM

Stadiji in tipi lipedema

Stadiji in tipi lipedema predstavljajo dva različna načina klasifikacije te bolezni. Stadij opisuje strukturne spremembe kože, maščobnega in vezivnega tkiva, ki se razvijajo z napredovanjem bolezni, medtem ko tip lipedema definira prizadete telesne regije.  

Stadiji lipedema

Pomembno je poudariti, da stadij bolezni ne odraža nujno izraženosti simptomov. Raziskave in sodobne strokovne smernice kažejo, da bolečina, občutljivost na dotik, otekanje in vpliv bolezni na kakovost življenja pogosto ne korelirajo z obsegom vidnih sprememb. Nekatere pacientke v zgodnjih stadijih poročajo o izrazitih težavah, medtem ko imajo lahko druge z napredovalimi strukturnimi spremembami bistveno manj simptomov.

Stadiji so zato predvsem orodje za opis anatomskih sprememb tkiva in načrtovanje zdravljenja, ne pa merilo resnosti težav posamezne pacientke.

Stadij I

V prvem stadiju je površina kože še gladka in navzven večinoma nespremenjena. Podkožno maščobno tkivo je že povečano in strukturno spremenjeno, vendar spremembe pogosto niso očitne na prvi pogled. Ob natančnem pregledu je mogoče zaznati začetne spremembe v zgradbi podkožnega tkiva. Ker so vidne spremembe še minimalne, je lipedem v tem stadiju pogosto spregledan ali napačno pripisan običajnemu pridobivanju telesne teže.

Stadij II

V drugem stadiju postane površina kože neenakomerna, valovita ali grbinasta. V podkožnem tkivu se razvijejo izrazitejše vozličaste spremembe, ki jih je mogoče zatipati ob pregledu. Spremembe v obliki okončin postanejo bolj opazne, struktura podkožnega tkiva pa zaradi napredujoče fibroze postopoma izgublja svojo običajno mehkobo.

Stadij III

Za tretji stadij so značilne izrazite strukturne spremembe maščobnega in vezivnega tkiva. Pojavijo se lahko večji režnji maščobnega tkiva, predvsem na notranji strani stegen, okoli kolen in na spodnjih delih nog. Tkivo postane bolj čvrsto in fibrozno, povečana masa tkiva pa lahko vpliva na gibljivost, telesno držo in vsakodnevne aktivnosti.

Lipolimfedem

Pri nekaterih lahko z napredovanjem lipedema pride tudi do sekundarne prizadetosti limfnega sistema. Povečano maščobno tkivo in napredujoča fibroza lahko postopoma ovirata normalen pretok limfne tekočine, kar vodi v razvoj limfedema. Kadar sta hkrati prisotna lipedem in limfedem, stanje imenujemo lipolimfedem. Zanj so značilni izrazitejše otekanje, dodatne spremembe podkožnega tkiva ter večja funkcionalna prizadetost. V zadnjih letih nekateri raziskovalci predlagajo tudi uvedbo vmesnih stadijev (npr. 1,5 in 2,5), saj prehod med posameznimi stadiji v praksi pogosto poteka postopno. Ti predlogi za zdaj še niso vključeni v uradne klasifikacijske sisteme, vendar odražajo sodobno razumevanje bolezni kot neprekinjenega procesa in ne niza jasno ločenih stopenj.

stadiji lipedema

Tipi lipedema

Tipi lipedema Medtem ko stadiji opisujejo strukturne spremembe maščobnega in vezivnega tkiva, tipi določajo, katere anatomske regije so prizadete zaradi lipedema. Poznavanje tipa lipedema omogoča natančnejšo opredelitev prizadetih področij in pomembno prispeva k načrtovanju zdravljenja. Pri večini pacientk je prisotna kombinacija več tipov, obseg prizadetih področij pa se lahko z leti spreminja.

Tip I

Spremembe so omejene predvsem na področje bokov, zadnjice in zgornjega dela stegen. Značilna je porazdelitev maščobnega tkiva v obliki t. i. »jahalnih hlač«, pri kateri je povečano maščobno tkivo najbolj izraženo na zunanji in zadnji strani zgornjega dela stegen.er v predelu bokov.

Tip II

Prizadeto območje sega od bokov do kolen. Poleg stegen je pogosto izrazito prizadeta tudi notranja stran kolen, kjer se kopiči povečana količina podkožnega maščobnega tkiva. To lahko povzroči značilno zaobljeno obliko kolen in dodatno poudari nesorazmerje med spodnjimi okončinami in trupom.

Tip III

Najpogostejši tip lipedema. Spremembe segajo od bokov vse do gležnjev, pri čemer stopala ostanejo neprizadeta. Ostra meja med prizadetim predelom goleni in normalno oblikovanimi stopali (t. i. znak manšete oziroma cuff sign) je ena najpomembnejših kliničnih značilnosti te oblike bolezni.

Tip IV

Poleg nog so prizadete tudi zgornje okončine. Maščobno tkivo se lahko kopiči od ramen do komolca ali zapestij, medtem ko dlani ostanejo neprizadete. Prizadetost rok je prisotna pri približno 30–50 % pacientk in pogosto pomembno prispeva k bolečini, občutku teže ter funkcionalnim omejitvam zgornjih okončin.

Tip V

Spremembe so omejene predvsem na področje goleni, medtem ko stegna in boki ostanejo relativno neprizadeti. Ta oblika je redkejša od drugih tipov lipedema in jo je včasih težje prepoznati, saj lahko na prvi pogled spominja na druge vzroke otekanja ali povečanja obsega goleni.

tipi lipedema

Pomembno: tipi opisujejo zgolj anatomsko razširjenost bolezni oziroma prizadeta področja telesa in ne njene resnosti. Podobno kot pri stadijih tudi tip lipedema ne napoveduje izraženosti bolečine, otekanja ali vpliva bolezni na kakovost življenja. Dve pacientki z enakim tipom in stadijem lipedema imata lahko povsem različne simptome ter potrebe po zdravljenju. Zato mora načrt zdravljenja vedno temeljiti na celostni oceni težav posamezne pacientke in ne zgolj na klasifikaciji bolezni.