Zakaj se razvije kronična venska bolezen?
Na razvoj kronične venske bolezni vpliva več med seboj povezanih dejavnikov, pri čemer ima najpomembnejšo vlogo dedna nagnjenost.
Pri večini bolnikov ne nastane zaradi enega samega vzroka, temveč zaradi postopnega popuščanja venskih zaklopk skozi leta. Najpomembnejši dejavnik tveganja je dedna nagnjenost, saj je bolezen bistveno pogostejša pri ljudeh, katerih bližnji sorodniki imajo krčne žile ali druge oblike kronične venske bolezni. Na njen razvoj vplivajo tudi hormonski dejavniki, ženski spol, nosečnost, staranje, prekomerna telesna teža ter dolgotrajno stoječe ali sedeče delo.
Na posamezne dejavnike tveganja ne moremo vplivati, druge pa lahko z ustreznim življenjskim slogom vsaj deloma omilimo. Njihovo poznavanje omogoča zgodnejše prepoznavanje bolezni in pravočasno ukrepanje.
Genetski dejavniki vplivajo predvsem na zgradbo venske stene, kakovost vezivnega tkiva ter delovanje venskih zaklopk. Zaradi tega imajo osebe z družinsko obremenjenostjo večjo verjetnost za razvoj kronične venske bolezni, ki se lahko pojavi že v mlajši odrasli dobi ali sčasoma hitreje napreduje. Čeprav na dedno nagnjenost ne moremo vplivati, njeno poznavanje omogoča zgodnejše prepoznavanje bolezni in pravočasno specialistično obravnavo.
Hormonski dejavniki pomembno vplivajo na razvoj kronične venske bolezni, zato se ta pogosteje pojavlja pri ženskah. Predvsem progesteron zmanjšuje napetost venske stene, zaradi česar se vene lažje razširijo, delovanje venskih zaklopk pa postane manj učinkovito. Zaradi tega lahko hormonske spremembe prispevajo k nastanku ali hitrejšemu napredovanju bolezni.
V nosečnosti se hormonskim spremembam pridružita še povečana količina krvi v obtoku ter pritisk rastoče maternice na vene v mali medenici, kar dodatno ovira vračanje krvi iz nog proti srcu in povečuje tlak v venah. Zato se prvi znaki kronične venske bolezni pogosto pojavijo prav med nosečnostjo, pri ženskah z že prisotno boleznijo pa se simptomi v tem obdobju pogosto stopnjujejo.
S staranjem se postopoma spreminjata zgradba in delovanje venskega sistema. Vene izgubljajo elastičnost, vezivno tkivo postaja manj čvrsto, venske zaklopke pa vse manj učinkovito preprečujejo povratni tok krvi. Posledično se povečuje tlak v venah in verjetnost za razvoj kronične venske bolezni. Čeprav se bolezen lahko pojavi tudi pri mlajših osebah, njena pojavnost in napredovanje s starostjo naraščata.
Prekomerna telesna teža dodatno obremenjuje venski sistem in povečuje tlak v venah nog. Zaradi večje mehanske obremenitve in oteženega vračanja krvi proti srcu morajo vene delovati pod večjim pritiskom, kar pospešuje njihovo širitev in slabša delovanje venskih zaklopk. Znižanje telesne teže lahko zmanjša obremenitev venskega sistema ter ublaži simptome bolezni, ne more pa odpraviti že nastalih okvar venskih zaklopk.
Dolgotrajno stoječe ali sedeče delo zmanjšuje učinkovitost mišične črpalke nog, ki ima ključno vlogo pri vračanju krvi proti srcu. Med dolgotrajnim stanjem se mišice nog premalo krčijo, med sedenjem pa je pretok krvi dodatno upočasnjen zaradi pokrčenega položaja kolkov in kolen. Posledično kri počasneje odteka iz nog, tlak v venah se poveča, kar lahko sčasoma prispeva k razvoju ali napredovanju kronične venske bolezni.
Pri osebah, ki večji del dneva presedijo ali preživijo stoje, je priporočljivo, da se večkrat dnevno sprehodijo ali naredijo nekaj vaj za aktivacijo mečnih mišic. Že nekaj minut hoje spodbuja delovanje mišične črpalke, izboljša venski pretok ter zmanjša zastajanje krvi v venah.
Posttrombotični sindrom je posebna oblika kronične venske bolezni, ki se lahko razvije po preboleli globoki venski trombozi. Tudi po uspešno zdravljeni trombozi lahko pride do trajne okvare venskih zaklopk ali delne zapore globokih ven, zaradi česar je vračanje krvi iz nog proti srcu trajno oteženo.
Posledično ostaja tlak v venah povišan, kar lahko povzroči kronično otekanje, bolečino, občutek težkih nog, spremembe kože ter v napredovalih stadijih bolezni tudi nastanek venskih razjed. Ker se težave lahko razvijejo ali stopnjujejo tudi več let po preboleli trombozi, je pri teh bolnikih pomembno dolgoročno spremljanje venskega sistema.

